Fabiani je bil eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije in inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Združil je klasična izhodišča z najbolj sodobnimi načini izpeljave prometnic in umeščanjem trgov na ključnih točkah naselij. Bil je profesor na dunajski tehniški univerzi, umetnostni svetovalec Franca Ferdinanda, neformalno tudi ljubljanskega župana Hribarja. Za sodelavca ga je k sebi povabil Otto Wagner. Skupaj sta napisala odmevno knjigo o moderni arhitekturi; vodilni in podpisani avtor je ostal Wagner. Knjiga je po letu 1895 doživela vrsto ponatisov in prevodov. V intervjuju za italijansko revijo La Nazione, ki je bil objavljen leta 1966 (posthumno), je arhitekt izjavil, da je pred prvo svetovno vojno v njegovem ateljeju na Dunaju krajši čas delal Adolf Hitler, ki ga je odpustil zaradi premajhne nadarjenosti in nezavzetosti pri delu. Ni dokumentarnih dokazov, da se je to res zgodilo, tako da je zgodba, včasih provokativnega Fabianija, morda legenda. Njegovo najbolj znano delo na Dunaju je večnamenska palača z observatorijem Urania (1909 -1910), ki stoji ob robu Ringa, pri donavskem kanalu.