Pod antično arhitekturo uvrščcamo starogrško, rimsko, in bizantinsko arhitekturo.

Starogrška arhitektura

Arhitektura Grkov in Rimljanov se je zelo razlikovala od arhitekture Egipčanov in Perzijcev.

Grško državljansko življenje so podpirali novi, odprti prostori, imenovani agora, ki so bili obdani z javnimi zgradbami, trgovinami in templji. Agora je utrdila novo spoštovanje do socialne pravičnosti, ki je bila sprejeta z odprto razpravo in ne z ukazom vladarja. Čeprav je božanska modrost še vedno vodila človeške zadeve, so bili življenjski obredi starih civilizacij vpisani v prostor, v poti, ki so na primer vodile proti akropoli. Vsak kraj je imel svojo naravo, postavljeno v svet, ki je odseval skozi mite, zato so bili templji postavljeni na vrhu gore, da bi bili bližje nebes.

Rimska arhitektura

Kot so Rimljani izbrali predstavitve svetosti nad dejansko svetimi prostori za sodelovanje v družbi, je bila komunikativna narava prostora odprta za človeške manipulacije. Nič od tega ne bi bilo mogoče brez napredka rimskega inženirstva in gradnje ali na novo najdenih marmornih kamnolomov, ki so bili vojni plen; izumi, kot so lok in beton, so rimski arhitekturi dali povsem novo obliko, ki je znala zapreti prostor v napetih kupolah in kolonadah, oblikovala temelje cesarskega vladanja in državljanskega reda. To je bil tudi odziv na spreminjajoče se družbeno ozračje, ki je zahtevalo nove stavbe vse večje kompleksnosti – kolosej, stanovanjski blok, večje bolnišnice in akademije. Začela se je graditi splošna civilna gradnja, kot so ceste, rimski akvadukt in mostovi.