Že pred prvo svetovno vojno je skupaj z ženo Heleno Vurnik, slikarko, uredil škofijsko kapelo v Trstu, v podobnem slogu pa sta leta 1919 prenovila tudi cerkev sv. Katarine v Topolu pri Medvodah. Eden vrhuncev njegove umetnosti in t. i. »nacionalne smeri« je prav gotovo pisano okrašena zunanjost in pritličje stavbe Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, ki sta jo skupaj z ženo ustvarila leta 1922.

Zasnoval je tudi načrte za letno kopališče v Radovljici, ki ga je krasil skakalni stolp in načrte za edini radovljiški hotel Grajski dvor. Je avtor centralnega objekta bolnišnice Golnik in telovadnice na Taboru v Ljubljani. V Mariboru so leta 1928 po njegovih načrtih zgradili Vurnikovo delavsko kolonijo (tudi: mestna delavska kolonija), ki je zgleden primer uspešne socialne gradnje na Slovenskem med obema svetovnima vojnama.